Ponudba / Lokalno
Idrijski žlikrofi
Idrijski žlikrofi so s krompirjevim nadevom polnjene testenine v obliki klobuka, ki se po tradicionalnem receptu izdelujejo na širšem območju Idrije in Cerkna ter pripravljajo kot predjed, priloga k mesnim jedem ali samostojna jed z mesno ali drugo omako. Tipična priloga k žlikrofom je ‘bakalca’ – omaka iz jagnjetine.
Od drugih polnjenih testenin se idrijski žlikrofi razlikujejo po nadevu, načinu izdelave in obliki. Osnovne sestavine, potrebne za pripravo testa za žlikrofe, so moka, jajca in voda ali mleko. Za nadev potrebujemo krompir, praženo čebulo, maščobo (ocvirkova mast – zaseka ali prekajena sesekljana slanina), začimbe in dišavnice (majaron, drobnjak, črni poper, sol).
Pajtičke
Pajtičke so pomanjšana oblika prave »ta slane« čebulne potice, ki je značilna za Cerkljansko in velja za značilno lokalno potico. Slano potico so v preteklosti pripravljali za malico, ob košnji in drugih delovnih opravilih. Andrej Goljat jo v monografiji o poticah uvršča med posebne potice.
Slane pajtičke s čebulnim in orehovim nadevom so odličen prigrizek. Teknejo tudi kot priloga k zelenjavnim in mesnim jedem, namesto kruha. Ob prazničnih priložnostih nadomeščajo drugo pecivo.
Pajtičke sodijo v izbor sedmih reprezentativnih jedi, ki predstavljajo idrijsko-cerkljansko gastronomsko regijo in sestavljajo del piramide slovenske gastronomije.
Smukávc
Iz iznajdljivosti, ki je bila potrebna, in borbe za preživetje so skozi zgodovino na Cerkljanskem nastajale skromne jedi v številnih različicah in kombinacijah s sadjem, zelenjavo, stročnicami in žitaricami. Njihova priprava je bila enostavna in na začetku stoletja še brez gospodinjskih aparatov. Ena izmed prepoznavnih jedi idrijsko-cerkljanske regije, je smukávc.
Smukávc je jed iz različne priložnostne zelenjave: zelja, radiča, ohrovta, špinače, repnih listov, lahko tudi kopriv. Kot enolončnica ali priloga se na mizah pojavlja od pomladi do jeseni in je še vedno naša pogosta vsakdanja jed. Pripravljamo redkejšega, kot samostojno jed (juho), ali gostejšega, kot prilogo mesu.
Ajdove budle
Ajdove budle je pisani kruh, ki je včasih na Cerkljanskem ob praznikih nadomestil pogosto nedosegljivo Potico.
Z različnimi barvami testa (pšeničnega, ajdovega, koruznega) je ponazarjala podobo praznične potice, danes pa jo poznajo le še starejši ljudje. Zanjo so zamesili belo vzhajano testo kot za potico. Posebej so oparili ajdovo moko. Med ohlajeno moko so dodali vzhajan kvas. Vzhajano belo testo so razvaljali in nanj namazali plast testa iz ajdove moke (razmerje 2/3 bele moke, 1/3 ajdove moke). Ajdovi moki so včasih za bolj okusen in slan nadev dodali orehe, lahko tudi orehe in čebulo (nadev za slano čebulno potico).
Aleluja – walupki
Aleluja je danes malo poznana preprosta domača jed iz posušenih repnih olupkov, ki jo štejemo med najstarejše slovenske velikonočne jedi. Njen izvor etnologi iščejo v revnih razmerah in slabem pridelku kmetov, ko so za v lonec ostali le še suhi repni olupki. Kasneje so jo ob veliki noči postregli prav v spomin na hudo lakoto. Postala je prva velikonočna jed, po kateri se je velikonočni zajtrk lahko začel. Aleluja ima več pokrajinskih različic.
VISIT CERKNO
