Dediščina / Kulturna dediščina
Kašča pri Brecu
V naselju Jesenica pri Cerknem si lahko pod vodstvom lastnika Bojana Štremflja ogledate kaščo pri Brecu, ki v sebi skriva nešteto zanimivih zgodb preteklosti Cerkljanske.
Klet pri Brecu je v breg potisnjena in iz lokalnega kamna pozidana kašča pravokotnega tlorisa. Je del domačije in ima obokano klet, nadstropje ter podstrešje. Pokriva jo simetrična dvokapna streha z opečno kritino in s kratkimi ometanimi napušči. Vse tri etaže v kašči imajo enocelično tlorisno zasnovo. To je poslopje, v katerem so shranjevali življenjsko pomembne pridelke; v nadstropju v lesene skrinje žito oz. moko in mesnino ter v posebne posode mast, v kleti krompir, zelje, vino itd., na podstrešju pa orodje ali domače obrtne izdelke. Ponaša se z ohranjeno prvotno materialno substanco tako na zunanjščini kot v notranjosti.
Ker v kašči niso shranjevali samo pridelkov, ampak tudi dragocenosti, se je njena pomembnost odražala tudi v velikosti kovanega ključa in načinu zaklepanja vrat. Sklepamo, da je bil prvotni objekt pritlična stavba, ki je bila verjetno pokrita s slamo. V tram vrezana letnica 1843, pri obnovi ugotovljene sledi vhodnih vrat na severni fasadi ter iz notranje strani v zazidani odprtini vzidana lesena stenska omarica pričajo, da so kaščo povečali v višino. Objekt ni namenjen bivanju, zato mu zadostuje minimalna osvetlitev prostorov s prezračevalnimi linami, ki so zamrežene zaradi preprečevanja vdora živali. Lesena vhodna vrata v pritličju, nadstropju in na podstrešju so nizka (142–150 cm). Fasada kašče je ometana, krasijo jo polno izvedena masivna vrata, kamniti okenski okvirji v pritličju in freska na zahodni fasadi, na kateri je upodobljena ženska figura s krono in z razprtim plaščem v secco tehniki. Zaradi slabega stanja slikarije v podnožju je težko določiti, ali gre za motiv Device Marije Zavetnice ali sv. Uršule. Razlika je v motiviki. Devica Marija Zavetnica nudi pod plaščem zavetje ljudstvu.
Sv. Uršula varuje svoje tovarišice – mučenke in device. Avtor poslikave ni znan. Objekt je bil v letih 2018–2019 temeljito obnovljen. Opravljena so bila vzdrževalna dela in narejeni konservatorsko-restavratorski posegi. Poslikava je bila restavrirana na osnovi črno-bele fotografije s pikičasto retušo tako, da so se ojačili samo tisti predeli, ki so bili na sliki še vidni. Pri menjavi dotrajane vzidane stenske omarice se je pod spodnjim okvirjem pokazala vzidana okrogla lončena skleda. Še posebej pa je zanimiva najdba križca s podobo Božjepotne Marije, ki so ga prejšnji gospodarji zataknili v tram in tako domačijo obvarovali pred tegobami.
Obnova kašče je lep primer ohranjanja naše tradicije in kulturne dediščine. Kulturna in naravna dediščina namreč predstavljata določen občutek pripadnosti ter pomagata razlikovati različne skupnosti med seboj kljub pojavu globalizacije.
Naša kulturna dediščina je zelo bogata, zato bodimo nanjo ponosni. To, na kar je človek ponosen, pa želi in mora predstaviti tudi drugim.