Dediščina / Kulturna dediščina
Skrbnik celotne zgodovinske, etnološke in kulturne dediščine z območja Cerkljanske
Cerkljanski muzej je bil ustanovljen leta 1978 kot oddelek NOB v sklopu Mestnega muzeja Idrija, z leti pa je prerasel v splošni muzej krajevne zgodovine. V obdobju od ustanovitve je Cerkljanski muzej zbiral dokumentarno in materialno gradivo, skrbel za ohranjanje in prezentiranje bolnice Franje, razvijal sodelovanje s šolami, spodbujal raziskovalno dejavnost, prirejal stalne in občasne razstave, uredil Bevkovo domačijo v Zakojci ter se posvečal vodstvu obiskovalcev.
V muzeju dobite informacije o Partizanski bolnici Franji in Bevkovi domačiji. Prav tako pa si lahko poleg občasnih razstav, ki jih muzej pripravlja v skladu z letnimi programi dela, ogledate tudi dve stalni razstavi, in sicer razstavo Cerkljanska skozi stoletja ter razstavo o cerkljanskih laufarjih »Pust je kriv!«.
Na stalni razstavi Cerkljanska skozi stoletja je (z izjemo arheoloških obdobij) celovito predstavljen zgodovinski razvoj Cerkljanske. Čeprav je bila naseljena že v pradavnini, je Cerkljanska stopila v »pravo« zgodovino v drugi polovici 11. stoletja, ko se posamezni kraji prvič omenjajo v pisnih virih. Razstava sledi razvoju v okviru različnih državnih tvorb, ki jim je to območje pripadalo vse do konca 20. stoletja. Fotografije, dokumenti in predmeti predstavljajo izbrane segmente iz upravnega, gospodarskega in kulturnega življenja območja.
Danes se muzej sistematično ukvarja z zbiranjem, hranjenjem, varovanjem, preučevanjem in razstavljanjem celotne zgodovinske, etnološke in kulturne dediščine z območja Cerkljanske.
Od petdesetletnice obnovitve cerkljanske Laufarije leta 2006, je v Cerkljanskem muzeju na ogled stalna razstava Pust je kriv! – Pripoved o cerkljanskih laufarjih.
Cerkljanski laufarji sodijo med bolj znane pustne šemske like na Slovenskem. Njihova posebnost so naličja – lesene larfe, izrezljane iz lipovega lesa, ki jih v tako človeku podobni obliki ne poznajo nikjer drugod na Slovenskem. Na osnovi zbranega dokumentarnega in fotografskega gradiva, so v muzeju pripravili rekonstrukcije oblačil in rekvizitov za vseh 25 likov, kolikor jih danes šteje laufarska družina. S fotografijami in zapisi pa je predstavljena tudi zgodovina in sam obred.