Pod župnijo Cerkno spadajo:

  • župnijska cerkev sv. Ane
  • pokopališka cerkev sv. Jerneja v Cerknem
  • podružnična cerkev sv. Andreja v Zakrižu
  • podružnična cerkev sv. Jošta v Trebenčah
  • podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Planini
  • podružnična cerkev sv. Kancijana na Reki
  • podružnična cerkev sv. Duha v Labinjah
  • podružnična cerkev spreobrnjenja sv. Pavla na Straži
  • kapela sv. Križa na Lajšah v spomin žrtev komunizma

V središču Cerkna se nahaja župnijska cerkev sv. Ane, ki ima na pročelju čudovito poslikavo, delo umetnice Maše Bersan Mašuk.

 

Cerkev svete Ane v Cerknem

Osrednji napis v župnijski cerkvi v Cerknem se glasi: »Sv. Ana, prosi za nas.« Cerkev je torej posvečena sv. Ani, Marijini materi, ki goduje 26. julija. Ana sicer v hebrejščini pomeni »milost, ljubezen, molitev«. Po svetu se ji priporočajo za srečno poroko in srečen zakon, za svojo zavetnico jo imajo matere in vdove, delavke, rudarji, posli, gospodinje, strugarji, zlatarji, krojači, rezbarji, mlinarji, brodarji, vrvarji, pletilci nogavic, tkalci. Žene se ji še posebno priporočajo za blagoslov otrok in za srečen porod. Pri nas je bila sv. Ana tudi priprošnjica za srečno zadnjo uro, zato so ji posvečali pokopališke cerkve in kapele.

Cerkev sv. Ane v Cerknem so začeli zidati leta 1710 – delo je prevzel baročni stavbar in arhitekt Gregor Maček iz Poljan nad Škofjo Loko. Cerkev je zgrajena po vzoru ljubljanske stolnice brez kupole, fasada pa spominja na uršulinsko cerkev v Ljubljani. Leta 1717 so iz tedaj župnijske cerkve sv. Jerneja prenesli Najsvetejše v novo župnijsko cerkev sv. Ane in v njej imeli prvo sveto mašo. Sama gradnja je bila sicer dokončana leta 1774. Streha cerkve je bila zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno uničena, zato so jo leta 1948 obnovili. Zadnja večja prenova cerkve pa je potekala v okviru popotresne prenove (2003 – 2004).

Prvotne slike na fasadi so bile domnevno delo italijanskega slikarja Giulia Quaglia. Po starih fotografijah jih je leta 2003 ponovno naslikala Maša Bersan Mašuk. Največja slika v zgornjem delu predstavlja Marijino kronanje (vnebovzetje) ter štiri evangeliste. Pod njo sta v večji, centralni niši upodobljena Marijina starša – sv. Ana in sv. Joahim z Marijo kot otrokom. V levem kotu je naslikana klekljarska bula. V isti vrsti so v manjših nišah od leve proti desni naslikani sv. Florjan, sv. Jožef, sv. Janez Krstnik in sv. Jernej. V spodnjih nišah pa sta upodobljena levo sv. Peter in desno sv. Pavel. Dva omenjena svetnika upodabljata leta 1944 umorjena kaplana na Lajšah (sv. Florjan – Ladislav Piščanec, sv. Jernej – Ludvik Sluga).

Glavni oltar v cerkvi je leseni marmoriziran oltar s plastikami in je, razen sklopa kipov v oltarni niši, delo domačega kiparja in podobarja Jakoba Raspeta. Na vsaki strani oltarne niše so po trije stebri s korintskimi kapiteli. Pred njimi sta v naravni velikosti na levi strani kip sv. Boštjana in na desni sv. Roka. Oljnata slika na vrhu oltarja predstavlja sv. Petra Klaverja med črnci, ki je zavetnik vseh črnskih misijonov. Na levi strani slike je kip sv. Neže, ki ima v rokah meč in ovco pri nogah, na desni pa je kip sv. Lucije. Na vsaki strani vrhnjega zaključka oltarja je, tako kot pri tabernaklju, postavljen po en angel. V veliki oltarni niši je na sredini kip Device Marije z detetom Jezusom v naročju. Na njeni desni strani je kip sv. Ane, na levi pa kip sv. Jožefa. Kipi v oltarni niši naj bi bili po ustnem izročilu delo Raspetovega učenca Mateja Dežele.

V cerkvi so štirje stranski oltarji. Zgornji desni je posvečen sv. Jožefu in je posnetek nasproti stoječega oltarja v marmorju. Oltarna slika iz leta 1866 predstavlja umirajočega sv. Jožefa. Na oltarno mizo sta postavljena dva lesena pozlačena kipa – levo sv. Alojzij in desno sv. Frančišek Ksaverij. Pred sliko, med dvema angeloma z držalom za svečo, stoji enostaven tabernakelj. Ta stranski oltar je delo Jakoba Raspeta, enako tudi spodnji desni leseni oltar, ki je prav tako ponovitev nasproti stoječega marmornatega oltarja. Oltarna slika tu predstavlja kamenjanje sv. Štefana in nosi letnico 1866. Zgornji levi stranski oltar Rožnovenske Matere Božje, izveden v marmorju, je delo neznanega avtorja. Nad oltarno mizo stojita kamnita kipa – levo sv. Anton Padovanski in desno sv. Terezija. V niši za oltarno sliko je kip Matere Božje s posebej stoječim detetom Jezusom, ki se ju izpostavi za čas šmarnične pobožnosti. Gre za delo podobarja in rezbarja Matevža Kokalja. Spodnji levi stranski oltar iz temno sivega marmorja je posvečen sv. Florjanu.

Lesena prižnica in Božji grob, ki se ga postavi za veliki teden, sta prav tako Raspetovi deli. V centru glavnega dela prižnice je pozlačen reliefni okvir, ki prikazuje Kristusov vnebohod: Kristus je v sredini, zraven je angel, ki drži križ, spodaj pa je gruča apostolov. Na Kristusovi desni strani je upodobljena Devica Marija. Desno je na ograji še drugi relief, ki predstavlja 12-letnega Jezusa med učitelji. Prižnica se zaključi z baldahinom, nad katerim je pozlačen kip angela s trobento.

Sredinski niši cerkvene ladje zapolnjujeta spovednici avtorja Martina Mažgona z Raspetovima ovalnima slikama. Leva predstavlja sv. Antona Puščavnika, desna pa sv. Miklavža. Še dve ovalni Raspetovi sliki (sv. Petra in kralja Davida) se nahajata levo pri vstopu v cerkev. Nad spovednicama sta sliki najpomembnejšega slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, obe iz leta 1766. Nad levo spovednico je tako slika sv. Antona Padovanskega, ob sliki pa je na levi kip sv. Barbare, na desni pa kip sv. Katarine Aleksandrijske (Sinajske). Nad desno spovednico je slika škofa sv. Volbenka v oblakih, ob njej pa na levi kip sv. Pavla in na desni kip sv. Petra.

Slike križevega pota so delo prof. Kuglerja, okvirji slik pa delo Franca Peternelja in so stilistično podobno oblikovani kot okvirja Bergantovih slik.

Orgle v cerkvi imajo 2 manuala, pedal in 21 registrov. So stare orgle, ki so bile leta 1930 predelane na pnevmatični sistem in leta 1991 v celoti restavrirane.

Na pilastru, na katerem se nahaja kor, je kip iz belega marmorja, ki predstavlja domačina, zadnjega slovenskega goriškega nadškofa dr. Frančiška Borgia Sedeja. Nad kipom je med lokom kora vzidan reliefni Sedejev grb.

Ena najdragocenejših stvaritev v cerkvi pa je oltarna slika Mlade Marije s starši, ki naj bi bila delo že omenjenega Giulia Quaglia. Nekdaj oltarna slika je bila restavrirana leta 2007 in se nahaja v prezbiteriju nad vrati, ki vodijo v zakristijo. Predstavlja Devico Marijo kot deklico na vrhu stopnišča, levo spodaj mladostno sv. Ano, desno spodaj nekoliko starejšega sv. Joahima. Zgoraj pa je nad oblaki Bog Oče s skupino razigranih angelčkov.

Že 295 let tako Bog Oče v župnijski cerkvi v Cerknem na priprošnjo zavetnice sv. Ane varuje Cerkljane.

Sv. Andrej v Zakrižu

Prva omemba cerkve v Zakrižu sega v leto 1515, vendar se ta nanaša na prvotno cerkev, ki naj bi stala drugje. Ta prvotna lokacija naj bi bila (glede na ledinska imena) v Župnc, v bližini kapele pod vasjo, ali pa v Cerkovnc. Današnja cerkev svetega Andreja stoji v središču vasi. Zgrajena je bila približno 1767. leta. Ustno izročilo pravi, da so les za cerkev pripeljali iz Davče z več pari volov, vole in vozove pa so pustili v Zakrižu kot darilo. To je verjetno res, saj je cerkev zelo bogato okrašena – vsi kipi in ostalo okrasje je pozlačeno.

Glavni oltar je posvečen svetemu Andreju. Oltar je podoben oltarju svete Ane v Cerknem, le da je skromnejši. V sredini za sliko je niša, ki je poslikana s pozlačenimi zvezdami. V niši stoji kip svetega Andreja, ki se z desnico oklepa križa, z levico pa drži palmovo vejico. Čez rdečo obleko nosi zlat plašč. To je edini kip, delo cerkljanskega podobarja in pozlatarja Jakoba Raspeta, ki je živo obarvan in ni pozlačen. Nad nišo je školjkasto z rastlinskim okrasjem okrašen medaljon z napisom: »Sveti Andrej, za nas Boga prosi«. Oltarno nišo zakriva Raspetova slika Mučenje svetega Andreja. Trije krvniki vežejo svetega Andreja h križu, nad njim pa lebdita dva angela. Slika je premična kot pri mnogih oltarjih. Zgornji del oltarja krasi slika Svete trojice. Ob straneh stojita dve vazi s cvetjem, zraven pa še dva sedeča angela. Na vsaki strani tabernaklja stojita še kipa apostolov Petra in Pavla.

Stranska oltarja sta oba enako zasnovana. Desni je posvečen Antonu Puščavniku, na vrhu oltarja pa je slika Srca Jezusovega. Levi oltar je posvečen Antonu Padovanskemu, na vrhu pa je slika Srca Marijinega. Na oltarju je tudi kip Lurške Matere Božje, tam imamo šmarnice. Na obeh oltarjih sta po dva kipa svetnikov, ki so nam žal nepoznani. Vsi kipi in vse okrasje je pozlačeno.

Na koru so orgle iz leta 1734, ki so bile obnovljene leta 2003. Vendar pa na žalost nimamo organista, da bi lahko naše orgle včasih tudi zapele.

V božičnem času v cerkvi postavimo jaslice. Figure je izdelal naš vaščan Rafko Tratnik. Lani je Rafko izdelal tudi sestavljiv hlevček, do takrat pa smo postavljali hlevček iz starih desk. Jaslice so zelo domiselne in si jih je vredno ogledati. Cerkev je bila popotresno obnovljena, pri obnovi so sodelovali vsi vaščani, letos pa je bil narejen še cokel. Oltar prekrivajo lepi klekljani prti, ki so jih naklekljale domačinke. Ker je v cerkvi večkrat maša, je le-ta dobro prezračena in lepo vzdrževana. Zakrižani smo ponosni na svojo lepo cerkev.

Vir: Rezka, ŽIVI VRELEC | št.16 | božič 2016, str. 11, 12