Cerkno je upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanske, ki šteje 4811 prebivalcev (2017). Leži 324 m nad morjem v kotlini na robu Primorske z Gorenjsko, med alpskim in dinarskim svetom. Cerkljansko hribovje je del predalpskega hribovja, ki se nadaljuje v dinarski smeri. Čez to območje vodijo naravni prehodi iz Poljanske in Selške doline proti dolini Idrijce in naprej proti Soški dolini.

Cerkljanska je bila naseljena že pr.n.št., v obdobju Ilirov in Keltov. Sledilo je obdobje Rimljanov, ki so uporabljali tovorno pot, ki je povezovala Škofjeloško, Cerkljansko s Tolminsko in Furlanijo. V 7. stoletju je čez Cerkljansko potekala selitev Slovanov s Škofjeloškega hribovja proti Soški dolini in Furlaniji. Cerkljanska je prvič omenjena v pisnih virih v drugi polovici 11. stoletja.

Najstarejši sledovi bivanja na Cerkljanskem segajo v prazgodovino. Dokaz za to je arheološko najdišče Divje Babe v strmih pobočjih nad dolino Idrijce, kjer so bili v kraški jami najdeni dragoceni ostanki ledenodobnega človeka (kamnito orodje) in številne kosti jamskega medveda, predvsem pa neandertalčeva piščal, stara 55.000 let, najstarejše glasbilo na svetu.

Od 11. do 14. stoletja je bil posvetni vladar ter krajev in sosednje Tolminske oglejski patriarhat. V tem času (l. 1377) je bil napisan tolminski urbar. Od leta 1420 do 1509 je Cerkno spadalo pod beneško upravo, nato je bilo do začetka 20. stoletja priključen habsburškim posestvom v goriški grofiji. V času Avstro-Ogrske je bilo Cerkno trg, sedež okrajnega sodišča in davkarije.

Po prvi svetovni vojni, leta 1920 je bila dokončno potrjena rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo, Cerkno je pripadalo Italiji. Po kapitulaciji Italije, med drugo svetovno vojno, je bilo dolgo središče obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja.

V bližini Cerknega stoji poseben spomenik, ki ga danes obišče na deset tisoče obiskovalcev – legendarna Partizanska bolnica Franja. Skrita je v slikovito sotesko Pasice in je ena redkih, rekonstruiranih, ohranjenih bolnic, ki so med drugo svetovno vojno delovale v Sloveniji. Vpisana je na poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU in nosi Znak evropske dediščine.

Več informacij na: www.rutars.net in Cerkljansko narečno spletiše