Zanimivo hidrološko naravno dediščino predstavlja izvir Zaganjalke oz. Zaganjalščice pod Cerkljanskim vrhom, v Volkovi grapi, blizu domačije Zakrog. Izvira visoko pod Lajšami, v Idrijco pa se izliva pod »Pirhovim klancem«. Gre za zanimiv kraški pojav, za katerega je značilno spreminjanje pretoka vode. Ta v enakomernih časovnih presledkih upada in spet naraste, kot da bi se zaganjal. Ob običajnem pretoku traja sedem minut preden voda skoraj presahne in ponovno pride iz globine.

Po Zaganjalki na Cerkljanskem se v slovenskem strokovnem izrazoslovju imenuje vsak izvir takega tipa.

Na spletu pa si lahko tudi ogledate zanimiv posnetek Zaganjalkinega delovanja.

❤︎ Zgodba o Zaganjalki ❤︎

Pred davnimi časi je v Cerkljanskem vrhu živela zlobna baba, ki se je ob sobotnih večerih v Volkovi grapi srečevala s hudičem, da ji je z brusnim kamnom priostril jezik. V zameno je hudiču prinašala grehe vaščanov. Vaščani so se babe strašno bali in so se ji že od daleč ognili, a je bila zelo pretkana. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da je koga pričakala že za durmi hiše. Ko je stopil na prag, se je vsulo iz nje. Zaganjala se je vanj s tako silo, da ji je v trenutku priznal vse grehe, ki mu jih je naštela, četudi si jih je pol izmislila, samo da bi se lahko rešil ostrine njenega jezika, ki se mu je tako močno zarezala v dušo.

Tako je baba strašila vaščane kar nekaj dolgih let. Vse dokler ni umrla Tonca. Stara ženica, ki ni v življenju nikomur skrivila niti lasu. Hudič si je že mel roke, da bo končno pospremil v pekel nekoga iz vasi, ki je tako polna grehov. A ga je pred Tončino hišo čakalo presenečenje. Tam je stal že angel, ki je za roko peljal Tonco proti nebesom. Hudič pa se je postavil in mahal angelu z dolgim seznamom grehov, ki mu jih je o ženici povedala baba. Angel pa se je samo nasmehnil in hudiču pojasnil resnico o babi.

Hudič je razjarjen pričakal babo in jo zgrabil za jezik ter potunkal v grapo. Tako globoko, da je na mestu, kjer jo je pokopal, nastal izvir. A ta izvir ni čisto navaden izvir, pač pa voda iz njega izbruhne le vsake toliko časa. Zakopal jo je v podzemno jezero, ki se bo izpraznilo šele takrat, ko se bo spokorila za vse grehe, ki si jih je izmislila. Vsakič, ko se olajša za greh, bruhne iz podzemnega jezera na površino izvira voda. Ker pa si je v svojem življenju nakopala tako veliko grehov, bo voda iz izvira butala do konca dni.

Ko so domačini izvedeli, kaj se je z njo zgodilo, so izvir poimenovali po njej, oklicali so ga za Zaganjalko, saj se voda iz nje zaganja prav tako, kot se je vanje zaganjala baba.