Vrhovec (Lokvarski vrh / Šebreljski vrh), 1079 m

Vrhovec 1079 m (tudi Lokvarski vrh ali Šebreljski vrh) visok travnat vrh, ki se nahaja južno od Šebreljske planote. Z vrha, na katerem je panoramska tabla in vpisna knjiga PZS, se nam odpre lep pogled po Šebreljski planoti, Trnovskemu gozdu, Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju ter ob lepi vidljivosti vse do Julijskih Alp in Dolomitov.

Izhodišče Reka:
Z regionalne ceste Cerkno – Tolmin, pri naselju Straža v zaselku Želin v semaforiziranem križišču zavijemo desno v smeri Tolmina.

Po 2 km v naselju Reka zavijemo levo čez most nasproti odcepa ceste za Bukovo in Zakojco na drugi breg Idrijce, kjer desno za mostom pri informativni tabli Arheološki park Divje babe parkiramo. Od tu peš nadaljujemo naravnost po asfaltirani cesti in sledimo tablam št. 4A: Pot po Mulatjeri.
Po približno 50 metrih za hišo z asfaltne ceste zavijemo levo na makadamsko cesto. Po cca 300 metrih pri tabli zavijemo desno v gozd in nadaljujemo do kamnitih ovir, tu zavijemo desno skozi gozd.

Po 2 km hoje navkreber si lahko v Čepalah na višini 441m  pri tabli kjer nas čaka klopica odpočijemo. Tu nadaljujemo naravnost navzgor proti Šebreljam. Pod nami je globoka grapa Sjavnce (Sevnice) s Kopačnico, ki loči Šebrelje od Jagršč.
Nad skalami že pod robom planote se steza zravna in skoraj po ravnem pridemo do ceste. Desno vodi cesta do bližnje cerkve svetega Ivana, nedaleč stran pa je tudi arheološko najdišče Divje Babe.

Izhodišče Šebrelje:
V kolikor ne bomo obiskali omenjenih ciljev na razpotju nadaljujemo levo in cesta nas kmalu pripelje v vas Šebrelje. Skozi vas ves čas hodimo po glavni asfaltirani cesti. V bližini cerkve pridemo do nekoliko večjega križišča, kjer nadaljujemo naravnost mimo gasilskega doma kamor nas usmerijo tudi markacije. Še naprej hodimo po glavni cesti, ki nas kasneje pripelje do lovskega doma Lasce.

Asfaltirana cesta nato kmalu preide v makadamsko in se prične vzpenjati skozi gozd. Cesta skozi gozd nas pripelje do razpotja, kjer se nam z leve priključi pot iz vasi Jagršče. Mi nadaljujemo desno za oznakami »Krnice«. Cesta nas še nekaj časa vodi skozi gozd, nato pridemo na sedlo, kjer bomo na levi strani ceste opazili kapelico.
Na sedlu zapustimo glavno cesto in nadaljujemo rahlo v desno na ozek kolovoz, ki vodi po levi strani hiše. Kolovoz se vzpne skozi gozd in nas pripelje na travnata pobočja. Še naprej sledimo kolovozu, ki se v ključih vzpenja po travnatih pobočjih. Malo pod vrhom se kolovoz konča in sledi vzpon po travnatem pobočju proti vrhu, ki ga že vidimo pred seboj. Pri orientaciji nam je v pomoč tudi velika tabla, ki se nahaja na vrhu hriba.

Položnejša izhodiščna smer je iz Idrijskih krnic ter strmejša iz Oblakovega vrha.

Z Oblakovega vrha na Vrhovec:
Na sedlu Oblakov vrh stojite na sredi prelomne cone Idrijskega preloma. Po dolini Kanomlje in na drugi strani dolini Hotenje se vam odpira nepozaben pogled na to veliko „geološko prelomnico“, ob kateri se je leta 1511 zgodil doslej največji potres na Slovenskem. Znameniti Idrijski prelom je eden največjih prelomov  Sloveniji in v širšem južnoalpskem prostoru.

Z Oblakovega vrha se mimo hiš nad Kanomljo dvigujete po italijanski cesti proti Krnicam in zavijete levo proti kmetiji Pisance, kjer vas presenetijo vijoličasto, rdeče in zeleno obarvane kamnine. Nadaljujete proti Šebreljskemu vrhu do kmetije Na Laniš. Vseskozi vas spremljajo različne, že na pogled zanimive magmatske kamnine. Od kmetije Na Laniš se povzpnete na Vrhovec ali Lokvarski grič (1079 m), razgledno kupolo sredi Idrijsko-cerkljanskega hribovja. Pred vami se razprejo Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, venci julijskih predalp s Poreznom, Blegošem in Ratitovcem ter vse Julijske in tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Pogled vam seže v ljubljansko kotlino, na drugi strani pa do italijanskih Dolomitov. Travniki, ki se raztezajo od Pisanc, preko Lokvarskega griča do Erzelja in naprej proti Kalu in Jelenku, so od zgodnje pomladi do pozne jeseni polni pisanega cvetja.

dav

dav

dav