Vas Zakriž: Tako velik križ, da so lahko popotniki spali v njegovi senci

0
1067

Vas Zakriž je zrasla na veliki plazovini, ki se je pred mnogimi stoletji ujela med hribe Lamk, Kovk in Zakriški Vršič. Nahaja se na prisojni strani, dva kilometra in pol nad Cerknim.

Zakriž leži na nadmorski višini 593 metrov in danes šteje 179 prebivalcev. Vas se razteza na treh kvadratnih kilometrih in pol. Celotno površje, ki spada k vasi, pa obsega dobrih 11 kvadratnih kilometrov.

Vas obdajajo travniki, polni cvetlic, polja s pridelki, pašniki z domačimi živalmi in hribi, poraščeni z mešanim gozdom. V preteklosti so v Zakrižu pridelovali žito, kruh pa so si služili tudi z gozdarstvom, predelavo mesa in mleka, žganjekuho, tkalstvom, mlinarstvom, čevljarstvom, klekljanjem, kovaštvom, pridelavo apna in oglja.

Danes polkmetje gojijo predvsem drobnico, govedo in na manjših poljih pridelujejo koruzo, krompir, fižol, zelenjavo in druge pridelke. V vasi še vedno živijo domače obrti, kot so pletenje košev, kovaštvo, obdelava lesa.

Zaradi kuge iz Križa v Zakriž

Vas Zakriž je najverjetneje obstajala že v predantičnem ali antičnem času. Zavod za spomeniško varstvo je leta 1980 v evidenčni list zabeležil arheološko najdišče – staro selišče v »križu«. po pripovedih sodeč so na tej lokaciji odkrili posamezne predmete, ki žal niso ohranjeni, ter ostanke zidanih hiš. Ti so se pokazali zlasti ob večjih zemeljskih udorih in premikih.

Posamezne najdbe so našli tudi v strugi potoka ob vznožju pobočja, v Grivi. V ljudskem izročilu je dokaj trdno zasidrana pripoved o »starem Cerknem« v križu, v bližini rimske provincialne tovorniške poti iz Furlanije preko Baške grape, Bukovega, čez Orehek in Zakriž ter dalje v Cerkno.

Za sedem mark in sedem koštrunov

Prvi znani zapisi o vasi Zakriž segajo v davno leto 1320. Tedaj je plemič Speranza iz Tolmina dobil vas Zakriž kot patriarški fevd. Že leta 1336 so vaščani sami nastopali kot najemniki zemljišč. Celotna najemnina je znašala sedem mark in sedem koštrunov. Plačevali so jo konec septembra, ob svetem Mihaelu. Ta najem je bil za takratne čase izjemen, saj je bilo podobnih primerov na Slovenskem zelo malo. Tolminski urbar navaja, da je bilo leta 1377 v Zakrižu deset kmetij. Mnogim nesrečam, ki so prizadele Zakriž in okolico, od potresov, poplav, požarov, vojn, hudih zim, do kobilic, se je aprila in maja leta 1348 pridružila še strašna bolezen – kuga.

Prvotna cerkev naj bi stala v ‘Cerkovnici’

Predhodnica današnje cerkve je omenjena v pisnem viru iz leta 1515. Po ustnem izročilu naj bi stala v ‘Cerkovnici’ (ledinsko ime). Podatki v urbarju iz leta 1591 in leta 1633 pričajo o tem, da naj bi imelo tedaj še vedno v Zakrižu svoja posestva tolminsko gospostvo. Leta 1595 je v virih že omenjena današnja cerkev svetega Andreja. Zapisi iz leta 1767 omenjajo in dajejo nalogo, naj se na mestu, kjer so nekoč stale cerkve, postavi križ iz trdega lesa, visok vsaj šest čevljev. Ta podatek nam pove, da je zakriška cerkev v preteklosti res stala drugje kot danes. Sicer pa je o življenju v vasi Zakriž med letoma 1377 in 1912 znanega zelo malo. Vzrok za to gre pripisati predvsem požaru v cerkljanskem župnišču.

Zakriž je imel prvi vodovod na Cerkljanskem

Zakriški gozdovi so bili še nekaj več kot 150 let nazaj poraščeni izključno z listavci, kasneje so posadili tudi iglavce, predvsem smreko. Leta 1903 so v Zakrižu napeljali prvi vodovod na Cerkljanskem. nanj so bila priključena štiri korita. Domačini so imeli težave pri odplačevanju vodovoda, zato sta jim pomagala gospoda in občina.

Kot drugi na Cerkljanskem so leta 1917 ustanovili Združeno mlekarno, v kateri so med drugim izdelovali maslo in sir.

Po prvi svetovni vojni je Zakriž po rapalski pogodbi pripadal Italiji. Čez ozemlje je potekal alpski zid, imenovan ‘Vallo alpino’. Leta 1922 je bilo v vasi ustanovljeno prosvetno društvo Zarja Zakriž, ki so ga italijanske oblasti po štirih letih ukinile. Vse do leta 1937 so si po domovih svetili s trskami, karbidovkami in petrolejkami. Takrat so v vas na lastne stroške pripeljali elektriko.

Med vojno je bil tu nastanjen znameniti IX. korpus

Viri navajajo, da so Italijani leta 1938 v Zakrižu začeli graditi podzemni kasarni in vojaška bunkerja. Vas je v obeh svetovnih vojnah utrpela človeške izgube, v drugi svetovni vojni tudi materialno škodo. V tem času je na območju Zakriža delovalo narodno–osvobodilno gibanje. V vasi sta bila nastanjena znameniti IX. korpus in Garibaldinska brigada. Tiskali so Partizanski dnevnik.

V povojnem obdobju so bili vsi objekti v vasi še vedno pokriti s slamo, zaradi česar je stalno pretila nevarnost požara. To je bil tudi vzrok, da so vaščani leta 1958 ustanovili prostovoljno gasilsko društvo Zakriž. Po 75 letih so ponovno oživili še kulturno društvo za ohranjanje starih navad in običajev Zarja Zakriž.

Legenda o nastanku vasi Zakriž

Tam, kjer so danes seniki, njive in senožeti, je nekoč stala vas z imenom Križ. Čeprav so bile kmetije zelo bogate, so bili kmetje zelo sebični in niso nikomur pomagali, pripoveduje legenda. Nekega večera je v vas prišel deček Mihec, lačen in premražen. Samo na kmetiji V Robidnic’ so ga sprejeli v hišo. Tam je fantek prebolel zelo hudo pljučnico. V zahvalo je postavil velik križ, obrnjen proti današnji vasi Orehek. Križ naj bi bil tako velik, da so lahko utrujeni popotniki spali v njegovi senci. Čez nekaj mesecev je v Križ prišla kuga in ljudje so morali pobegniti čez hrib, kjer je nastala nova vas, ki so jo poimenovali Zakriž.

Alpski zid

Med številnimi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v Zakrižu so italijanske vojaške utrdbe, ki so bile del 1850 kilometrov dolgega obrambnega alpskega zidu med italijansko Genovo in hrvaško reko. izgradnja se je pričela v tridesetih letih prejšnjega stoletja in ni bila nikoli dokončana. V Zakrižu so Italijani zgradili dve kaverni za nastanitev vojske ter dva bunkerja, tako imenovane ‘opere’, kjer bi bile strojnice. ob obisku vasi vas domačini lahko popeljejo skoznje.

V vasi Zakriž najdete tudi štiri sušilnice sadja, ‘pajštve’, ki so bile nekoč ključne za preživetje. Eno od njih so pred leti, na domačiji pri Zalazarju, v celoti obnovili. Še dandanes v jesenskem času po vasi lepo zadiši po suhem sadju. Na domačijah si lahko ogledate še izdelavo žganja, ki ga lahko tudi poizkusite.

Poznate črtastega medvedka in malega podkovnjaka?

V Zakrižu si lahko ogledate ohranjena korita najstarejšega vodovoda na Cerkljanskem ter spominske plošče in obeležje, ki priča o narodnoosvobodilnih aktivnostih v vasi. Zanimiva je tudi preko tristo let stara Julijina hiša. V bližini vasi, v Rebrah, je grobišče žrtev partizanov. Sprehodite se lahko tudi po rimski poti. Njena lokacija se prenaša z ustnim izročilom.

Poleg kulturnih je v vasi mnogo naravnih znamenitosti. Na območju Zakriža sta z naturo 2000 zavarovani dve živali: metulj – Črtasti medvedek (lat. Callimorpha quadripunctaria) in netopir – Mali podkovnjak (lat. rhinolophus hipposideros).

Travnik v »Jezeru« je zanimiv predvsem po deževju, saj se na njem pojavijo številni manjši bajerji. Lepa sprehajalna točka je Križ, kjer je nekoč stalo staro selišče.

Zakriške orgle

Vaška cerkev svetega Andreja v Zakrižu slovi po svoji lepoti in edinstvenih orglah s petimi registri in pedalom, ki so redek primerek tovrstnega glasbila v Evropi.

Domačini vabijo na Jejdaw somn

V okolici vasi je mogoče nabirati številne gozdne plodove in zdravilne rastline. Prav tako lahko opazujete prostoživeče živali, kot so številne ptice, srnjad, zajci, veverice, divji prašiči. Če se v Zakriž iz Cerknega podate peš, si lahko med potjo pri »Kahlču« ogledate manjši slap. Člani KUD Zarja Zakriž pa vas vabijo, da se udeležite dramskih iger, s katerimi ohranjajo šege in navade. Še posebej znana je kulturna prireditev Jejdaw somn, ki jo vsako leto na drugo oktobrsko nedeljo pripravijo v Zakrižu.

Miro Sedej, predsednik Krajevne skupnosti Ravne Zakriž:

“V krajevni skupnosti si prizadevamo, da bi bilo življenje v naših krajih kar se da lepo. Zato vaščanom po najboljših močeh pomagamo pri urejanju poti. načrtujemo ureditev ceste pod vasjo, kjer bo zaradi popuščanja terena s podpornim zidom potrebno sanirati spodnji del cestišča. Ker po našem vodovodu, ki je bil prvi na Cerkljanskem, priteče več vode, kot jo potrebujemo v kraju, se je občina odločila za zajem viškov in podaljšanje vodovoda proti Cerknemu.

V sodelovanju s kulturnim društvom smo se odločili za nakup avtomatskega defibrilatorja, ki smo ga javnosti predstavili na lanskem Jejdawmu somnu.

Sovaščanom se iskreno zahvaljujem za vse čistilne akcije ter kulturne dejavnosti, ki jih prireja društvo Zarja. Tovrstni dogodki združujejo ljudi. Za življenje na vasi je namreč zelo pomembno, da se družimo kot prijatelji in drug drugemu pomagamo.”