Posebna divja ponudba

0
582

Pri nas raste več kot 2000 divjih rastlin, ki so uporabne za prehrano. Zanimivo je, da so tudi vsi tako imenovani pleveli užitni in podobno kot druge vrste divje zelenjave v primerjavi z gojenimi rastlinami tri- do štirikrat bogatejši z rudninami, vitamini ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Ko plevemo in mečemo pleve stran, tako zavržemo prehransko bistveno močnejšo zelenjavo kot je tista, ki jo gojimo in se za njeno uspešno rast »borimo« s pleveli …

Na Cerkljanskem rastejo številne užitne divje rastline. Najdemo jih ob potokih, na travnikih in v gozdovih pa še prav visoko pod Poreznom, kjer med drugimi naletimo na dišeči koromač, ki je botanični sorodnik komarčka in janeža, ter na vanež, sorodnika čemaža. Obe sta imenitni zelenjavnici in začimbnici. Razen tega povsod okoli najdemo čemaž, koprive, smrdljivko, regrat, svinjak, gozdni koren ter druge za prehrano še kako uporabne »divjinke«, da o kurjih črevcih, regačici in drugih užitnih plevelih niti ne govorimo.

Torej poskusimo, vsaj dvakrat, kako znano jed na divji način. Pripravimo smukavc z užitnimi divjimi rastlinami, takšno ali drugačno solato z divjo zelenjavo, juhe in enolončnice … Predloga, ki sledita, naj bosta le spodbuda za nadaljnjo divjo lakoto.

Krompirjeva solata s čemažem, koprivami in regačico

Kuhan krompir narežemo ter damo v skledo. Dodamo približno enako količino narezanih kopriv, čemaža in regačice; koprive najprej dobro zmečkamo, da polomimo žgalne laske. Na ta način lahko koprive uživamo surove, saj ne žgejo več. Zabelimo s kisom in ocvirki ali z oljčnim oljem. Posolimo po okusu ter premešamo.

Smetanova polivka z dišečim kromačem

Kromačeve liste čim bolj drobno zrežemo ali sesekljamo. V dva decilitra sladke ali kisle smetane vmešamo dve zvrhani žlici sesekljanega kromača ter počakamo vsaj petnajst minut, raje pa uro ali več, da se razvijejo arome. Polivko, ki jo po želji razredčimo s sirotko ali z vodo, prelijemo po solatah, kuhani in pečeni zelenjavi ter po sadnih jedeh. Tudi s skuto se dobro razume.