Pajtičke so pomanjšana oblika prave ta slane čebulne potice, ki je značilna za Cerkljansko in velja kot naša značilna lokalna potica. Slano potico so v preteklosti pripravljali za malico, ob košnji in drugih delovnih opravilih. Andrej Goljat jo v monografiji o poticah uvršča med posebne potice.

Slane pajtičke s čebulnim in orehovim nadevom so odličen prigrizek. Teknejo tudi kot priloga k zelenjavnim in mesnim jedem, namesto kruha. Ob prazničnih priložnostih nadomeščajo drugo pecivo. Po nekaterih gostinskih lokalih na Cerkljanskem slane pajtičke postrežejo poleg aperitiva ob sprejemu gostov.

Ni naključje, da cerkljanske pajtičke sodijo tudi v izbor sedmih reprezentativnih jedi, ki predstavljajo idrijsko-cerkljansko gastronomsko regijo in sestavljajo del piramide slovenske gastronomije. Ostale razpoznavne jedi naše regije so še: idrijski žlikrofi z bakalco, šebreljski želodec, smukávc; karáževc, lúštrkajca in zeljševka.

Nagrade za delovne

Majhne potice so pripravljali tudi ob delovnih opravilih. Značilne so bile omočene potičke, ki so jih omočili s slanim kropom in zabelili z maslom ali slanino. Zjutraj so koscem ob košnji postregli z belo kavo, kosom kruha ali pa kuhano hrano: sierako in krompirjevo polento ter omočenimi mlinci.

Dopoldansko malico so sestavljali: kos kruha, mošt, čaj, voda, salama, žganje. Kosilo je bilo točno opoldne: vzhajani ali nevzhajani (opresni) orehovi štruklji, mlinci, zelje, kaša, fižolovka, bleki, zabeljeni s slanino, omočene pajtičke, suho meso. Skuhali so tudi olupke in povrhu zelo na gosto narezali suho meso. Pili so vodo, mošt in žganje. Popoldanska malica je bila sestavljena iz slane čebulne potice ali ocvirkovice, mošta, kuhanega sadja, kruha, vode. Manjše potice, približno velike kot krof, so bile tudi nagrada ob praznikih in zaključkih delovnih opravil delovnim deklam, hlapcem, grabljicam in koscem.

»Če je žela ženica dva dni, je že zaslužila potico – navadno je šla potem za dva dni spet drugam. Tako so dobile ženice po dve ali več potic. Mlatiči so dobili eno samo potico – pri tem ni bilo važno, koliko časa so mlatili.«

Vir: TZ Orlove ekipe, 1954

Sestavine:

  • 1 kg bele moke
  • 3 dag kvasa
  • 4 – 5 dl mlačne vode ali mleka
  • olje, sol

Sestavine za nadev:

  • 5 žlic olja ali surovega masla
  • 2 nasekljani čebuli
  • 30 dag mletih orehov
  • 1 dl mleka
  • 1 žlička soli
  • malo mletega popra

Priprava

Iz sestavin zamesimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Medtem pripravimo nadev, katerega glavni sestavini so orehi in čebula. Čebulo olupimo in narežemo na lističe. V ponvi segrejemo maščobo in na njej prepražimo čebulo. Pražimo jo počasi in toliko časa, da zarumeni in da vsa tekočina izpari iz posode. Popraženo čebulo dodamo mletim orehom in vse skupaj dobro premešamo, popopramo in osolimo.

Ko je testo vzhajano, ga razvaljamo na poljubno debelino, enakomerno namažemo z nadevom in trdo zavijemo. Zvitek narežemo na 2-3 cm debele rezine, ki jih položimo na pomaščen pekač. Pečemo jih približno pol ure pri temperaturi 160 – 170ºC.