KS Straža: Vasi ob Idrijci in nad njo

0
714

Krajevna skupnost Straža, ki jo predstavljamo tokrat, obsega štiri vasi, ki jih nekako druži reka Idrijca. Straža in Reka ležita na obeh bregovih tega vodotoka; v Jagršče pridemo, če na Želinu prečimo most čez Idrijco in se povzpnemo visoko v njen levi breg; Police pa se nahajajo na »polici« nad njenim desnim bregom nad zaselkom Laze.

Vasi so v pisnih virih izpričane že pred davnimi stoletji, Police kot prve že leta 1275. Vse štiri so omenjene v tolminskem urbarju iz leta 1377: Reka kot Reycha, Police kot Poliça, Jagršče kot Jagodisca, Straža pa s svojimi zaselki Želin (Ciglino) ter Gorenja in Dolenja Mlaka (Mlacha superiori, Mlacha inferiori). Prav ta vas je zaradi svoje lege na pobočjih kar petih hribov do danes ostala najbolj raztresena in brez pravega središča. Po ljudskem izročilu naj bi današnje ime vasi izhajalo iz časa turških vpadov. S kurjenjem kresov na hribu, kjer stoji vaška cerkev sv. Pavla, ljudsko izročilo govori, da naj bi se pred stoletji opozarjali na prihajajočo turško nevarnost – stražili. O Policah pa ljudsko izročilo govori, da naj bi vse nekdanje prebivalce pomorila kuga, izpraznjeno vas pa naj bi na novo poselili Cigani.

Po podatkih Statističnega urada RS je na območju celotne krajevne skupnosti leta 2015 živelo 244 prebivalcev (Jagršče 25, Police 22, Reka 76, Straža 121). Jagršče in Police je v času po drugi svetovni vojni močno zaznamovala njuna odmaknjena lega in težka dostopnost. Tja je namreč dolgo vodil le ozek in strm kolovoz. Danes je drugače, saj do obeh vasi pelje asfaltirana cesta, a težka dostopnost do služb v dolini je pred desetletji povzročila močno odseljevanje in upad števila prebivalstva.

Jagršče

Jagršče so dokaj strnjena vas nad dolino Idrijce, od koder je čudovit razgled po okolici. Z glavne ceste Idrija−Tolmin jo lahko le zaslutimo, saj hiše ležijo na sončni strani slemena pod vaško cerkvijo sv. Uršule, še niže se razprostirajo polja. Iz Jagršč vodijo poti naprej proti Šebreljam, Idrijskim Krnicam in zaselku Stržnica. Do vasi in iz nje vodijo številne zanimive in različno zahtevne pohodne in kolesarske poti tudi proti Reki ter posameznim oddaljenim domačijam (Jablanica, Mažgon, Burja …).

Kot zanimivost naj omenimo, da so pod vasjo »v polju« vidne ruševine nekdanje cerkve iz leta 1493, na križpotju nad vasjo pa stoji spominska kapelica s fotografijami vaščanov, ki so življenje izgubili med 2. svetovno vojno.

V košu do Jagršč

Da je bila dolga, ozka in strma pot do Jagršč nekdaj velik zalogaj, priča sledeča anekdota iz časa pod Italijo. Z Želina je v Jagršče za tamkajšnjo gostilno ali trgovino večkrat to ali ono stvar v košu peš tovoril znani cerkljanski posebnež Frohtar. Njegovo pravo ime je bilo sicer Franc Kacin, vzdevek pa je dobil po popačenki za besedo tovor – »froht«. Ravno tako kot po ostalih cerkljanskih vaseh je bila tedaj tudi v Jagrščah šola, v katero so poslali poučevat italijansko učiteljico. V gostilni na Želinu se je zadržala v družbi italijanskih oficirjev in začelo jo je skrbeti, kako bo prišla do vasi. Ti so jo potolažili, da jo bo nesel Frohtar, če ne bo šlo drugače. Res so ga vprašali za uslugo in proti plačilu jim je takoj obljubil ter seveda izpolnil svojo nalogo. Kasneje se je v družbi rad pobahal, kako važen tovor je nesel v Jagršče.

Police

V Police lahko pridemo iz dveh smeri: s ceste proti Bukovemu (odcep je v Laharni) ali pa s Šentviške Gore. Cerkvenoupravno spadajo pod starodavno šentviškogorsko župnijo in torej tolminsko dekanijo. Velika znamenitost vasi je cerkev sv. Marije, saj je zvonik sezidan ločeno od cerkvene stavbe, v njej pa so freske, ki jih je v 16. stoletju izdelal mojster Jernej iz Loke.

Vaške hiše so umaknjene pod vznožje Poliških Krnic, cerkev pa stoji na ravnici sredi polj. Pod vasjo teče potok Poličnica, na kateri so bili nekoč mlini in elektrarna. Vsako leto na mali šmaren (8. septembra), ko je vaški praznik, vas vaščani Polic vabijo medse, da spoznate njihovo starodavno vas.

Police so prastara vas. Zavite v tančico napol pozabljenih izročil nas popeljejo nazaj skozi čas. […] Najbolje jih spoznaš, če se peš povzpneš do njih. Zasopel vrh klanca bolj pošteno sodiš o polju, o cerkvi na samem, o vasi – stisnjeni med poljem in Krnicami, o lipah. Pogled ti drugače, manj motno, nese k sosedom na Ravne in Rodne, na šebreljsko stran, v Daber. Zmehčanih kolen popotnik morda prej razume, da Police niso le plodne njive, bahavo zarisane čez polje, pač pa so tudi Krnice, Kres, Kuk, Degarnik, Prhurnik, Pregrade, Klapce, Krajc, Trtne … vse neznanske, malo rodovitne in ožarjene strmine. […] Police niso le košček zlatega miru, ki ga je nekdo vsejal med surovosti Kazarske in Dabrčkove grape. Polje ni tukaj predvsem zato, da bi na njem počivalo blagodejnega pogleda žejno oko. Polje je le obljuba, je upanje, je ponujena roka, je v nenehno delo zavit kos kruha. Vaščanom tega ni treba razlagati. […] Bolj v okras ali pa v opomin so mu s travo poraščene gomile, Marijina cerkev, obpotna kapelica, kozolci. In Homc. Ob Poličnici zidovja štirih vaških mlinov.

(Odlomek je povzet po raziskovalni nalogi učencev OŠ Cerkno o vasi Police iz leta 1989.)

Reka

Reka je kajpak vas ob reki. Prav Idrijca je tista, ki v kraj privablja obiskovalce, naj bodo to ribiči ali kopalci, ki si v poletnih mesecih zaželijo ohladitve in sprostitve. Arheološko najdišče Divje babe v prepadnih strminah nad vasjo dokazuje, da je bilo v teh krajih življenje že v pradavnini. In ne samo to, tudi glasba! Neandertalčeva piščal je sloves bližnje okolice ponesla daleč po svetu. V vasi deluje Turistično društvo Reka in njegovi člani s svojimi raznovrstnimi aktivnostmi skrbijo za to, da bi kraj spoznalo čim več ljudi. Najpomembnejši turistični dogodek v vasi je prav gotovo sklop prireditev Glas piščali. Ker kraj leži ob glavni prometnici skozi našo občino, je za popotnike in druge obiskovalce dobrodošlo dejstvo, da v vasi delujeta dve okrepčevalnici. Pred nedavnim so se zaključila obnovitvena dela na Keltiki in ob tem sta bila urejena nova dovoza v vas ter novo avtobusno postajališče. V kraju ima svoj sedež družinsko lesnoobrtno podjetje Masiva d. o. o. družine Makuc. Znamenitost vasi je cerkvica sv. Kancijana, na kateri pravkar poteka popotresna obnova. Pred stoletjem, ko se je svet znašel v vrtincu 1. svetovne vojne, pa je na Reki delovala vojaška bolnišnica (lazaret), o kateri danes ni več sledu, ohranjene pa so dokumentarne fotografije.

Straža

Tudi Straža je vas, ki leži na obeh bregovih Idrijce. Njene domačije so raztresene po pobočjih nad reko in njenimi pritoki Luknjico, Trbovčenco oz. Zaganjalščico in Otuško. V zaselku Želin je cestno križišče, kjer se s Keltike pot odcepi proti občinskemu središču v Cerknem. Na ravnici nad sotočjem Cerknice in Idrijce leži turistična kmetija Želinc, na kateri gospodari družina Brus.

S svojo gostoljubnostjo, urejenostjo in kakovostno ponudbo domačija v kraj privablja obiskovalce iz domovine in sveta. Tik ob glavni cesti v smeri proti Idriji se nahaja družinsko podjetje Hojak d. o. o., v katerem se s kovinskopredelovalno dejavnostjo ukvarja že drugi rod omenjene družine. Le malo naprej, na vrhu Pirhovega klanca, uzremo vzorno obnovljeno Pirhovo domačijo, ki ima podobo t. i. kmečkega dvorca in je izredno lep primerek tovrstne arhitekture. Za ljudi, ki cenijo mir in nedotaknjeno naravo, je vabljiva senčna Volkova grapa, po kateri vodi dobra makadamska pot pod Cerkljanski Vrh oz. Lajše, pripelje pa nas tudi do naravne znamenitosti zaganjalke. Tiste, ki prisegajo na alternativo, v kraj že več let privablja festival Karajževc, ki ga tu organizira cerkljanski CMAK. V dneh festivala se na travniku ob Idrijci srečujejo obiskovalci, prostovoljci in glasbeniki iz Slovenije in tujine; tu se prepletajo glasba, razne delavnice in predavanja.

Kako pa je z druženjem vaščanov samih? V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so jih poleg medsebojne pomoči pri večjih kmečkih delih združevale dramske igre, ki jih je naštudirala in odigrala takratna vaška mladina, zadnjih nekaj let pa vaščani ob koncu poletja organizirajo vaški piknik, na katerega povabijo vse sedanje in nekdanje prebivalce te raztresene vasi.

Pirhova domačija na Straži in feldmaršal Svetozar Borojević

Pirhova hiša na Straži je bila zgrajena leta 1852. Načrt zanjo je izdelal cerkljanski rojak, duhovnik in naravoslovec Mihael Peternel, doma z Laniš v Podlanišču. Hiša je bila prenovljena leta 2003, danes pa je tudi spomeniško zaščitena. Sama zunanjost stavbe je od izgradnje do danes ostala nespremenjena. Med prvo svetovno vojno je na poti na soško fronto v hiši nekaj časa bival tudi feldmaršal Svetozar Borojević, poveljnik vseh avstro–ogrskih enot na soški fronti.

Peter Hojak, Hojak d.o.o.:

Hojak d.o.o. je družinsko podjetje s tridesetletno tradicijo na področju proizvodnje komponent za avtomobilsko in elektroindustrijo ter orodjarstva. Zaposlujemo povprečno 18 ljudi iz lokalnega okolja. Vizija podjetja vključuje širitev proizvodnje ter zaposlovanja, a je trenutno v našem okolju nemogoče dobiti ustrezne prostorske pogoje, zaradi česar tudi načrti ostajajo neizvedeni.

Jože Podobnik, Turistično društvo REKA:

V TD Reka se združujemo krajani dobre volje z namenom pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah: oživljati stare običaje in navade, pripravljati in organizirati različne prireditve s področja športa, rekreacije, izletništva, kulture in zabave. Z domiselnimi akcijami turistično društvo in vas Reka postajata prepoznavna in zanimiva za turiste. Društvo sodeluje z drugimi društvi doma in v tujini s ciljem zagotoviti celovito in kvalitetno prepoznavnost pokrajine z vsemi njenimi lastnostmi. Tako je s svojimi »neandertalci« in najstarejšo piščaljo na svetu sodelovalo že na mnogih prireditvah po Sloveniji in širše ter promoviralo Cerkljansko. Z veseljem smo se odzvali vabilu na ptujski karneval, na pustno obsodbo v Cerknem, na idrijski »kravneval«, izpustili nismo niti cerkniškega karnevala z Uršulo na čelu. Najbolj smo ponosni na »pobratenje« s kolegi »neandertalci« iz Krapine na Hrvaškem. Dobre volje nam ne manjka. Še naprej bomo podpirali pogled v prihodnost, sodelovanje, pozitivno naravnanost in medsebojno spoštovanje in pomoč. In kdo ve, morda nam pri naslednjem izkopavanju celo uspe najti pravega reškega neandertalca …