Krajevna skupnost Cerkno obsega naselja Cerkno, Labinje, Poljane, Čeplez in Planina. Zgodovinski spomin območja, ki ga pokriva, sega v daljno preteklost, ko so našim krajem gospodovali Rimljani. Okrog leta 600 po Kr. pa so na današnjo Cerkljansko prodrli Slovani. V srednjem veku je skozi naše kraje tekla pomembna trgovska pot, ki je povezovala Primorje, Furlanijo, Tolmin, Baško Grapo, Cerkljansko, Škofjo Loko, Kamnik, Celje, Ptuj ter Ogrsko.

Nekaj zgodovine, ne preveč

Cerkno je v zgodovini prvič omenjeno leta 1299, Labinje leta 1320, ostale vasi ravno tako tekom 14. stoletja. Seveda prva omemba ne pomeni, da so vasi nastale šele takrat!

Oblast nad našimi kraji so si nato skozi različna obdobja drug za drugim podajali čedadski kapitelj, goriški grofje, Beneška republika in habsburška vladarska hiša, če naštejemo zgolj tiste oblastnike, ki so najdlje držali roko nad našimi kraji. Cerkljanska je vedno veljala za »deželico na obrobju«, saj je bila več stoletij, vse do prve svetovne vojne, del Tolminske in Goriške oz. njenega skrajnega vzhodnega dela. Življenje v naših krajih je bilo seveda zelo težko, narava je bila do njenih prebivalcev pogosto trda in neusmiljena. Ta večni boj s hribi in dolinami je izklesal tudi karakter cerkljanskega človeka. Pogosto je deloval nedostopen, na začetku nezaupljiv in redkobeseden, a znotraj kljub vsemu mehak, dobrosrčen in radodaren.

Od pomembnih cerkljanskih zgodovinskih »dosežkov« obdobja pod Avstrijo velja omeniti eno prvih čitalnic na Goriškem (l. 1869), ki je bila dokaz, da smo tudi Cerkljani začeli sodelovati v procesu narodnega ozaveščanja ter se zavedati narodne samobitnosti.

V Planini pa so z ustanovitvijo Prve mlekarske zadruge (l. 1898) orali ledino na področju gospodarstva. V svojem uradnem nazivu je ponosno nosila naziv »prva«. Čisto upravičeno, saj je bila res prva na Cerkljanskem.

Po prvi svetovni vojni so Primorsko zasedli Italijani. Fašističnega jarma je bila Cerkljanska zares rešena šele s propadom italijanske države, septembra 1943. To je bil seveda že čas druge svetovne vojne. Cerkljani so takrat v velikem številu odhajali v partizane, Osvobodilno fronto so podpirali tako materialno, kakor moralno.

V povojnem času je opustošeno Cerkljansko čakala obnova. Perspektive oz. možnosti za zaslužek takrat v naših krajih ni bilo, zato se je začelo izseljevanje. Ustavili so ga šele nastanek tovarne ETA in njeni prvi večji uspehi.

Krajevna skupnost Cerkno je imela ob ustanovitvi leta 1965 skupno 1612 prebivalcev, od tega je v Cerknem živelo 1225 ljudi, v Labinjah 120, v Poljanah 103, v Planini 118 in v Čeplezu 57. Dandanes, po zadnjem uradnem štetju, ima KS Cerkno skupaj 1961 prebivalcev, od tega jih v Cerknem živi 1579, v Labinjah 92, v Poljanah 74, v Planini 141 in v Čeplezu 75.

Znameniti možje

Na območju KS Cerkno se je v preteklosti rodilo veliko pomembnih mož, na katere smo lahko čisto upravičeno ponosni. Med njimi omenimo le znamenitega matematika dr. Franca Močnika, goriškega nadškofa in metropolita Frančiška Borgio Sedeja, pevovodjo, skladatelja ter neumornega kulturnega delavca Petra Jereba, letalca in izumitelja Viljema Peternelja, ter v Poljanah rojenega Jaka Štucina– Cvetka, organizatorja OF na Cerkljanskem.

Pod Labinjami zlato?

Na področju KS Cerkno imamo večje število zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Kar nekaj je sakralnih, izpostaviti velja predvsem štiri cerkve – dve v Cerknem, posvečeni sv. Ani ter sv. Jerneju, cerkev sv. Trojice v Labinjah, ter cerkev v Planini, posvečeno sv. Janezu Krstniku. V Labinjah je mogoče videti Miklavžev turn, ki je dejansko ostanek nekdanje rudarske cerkve sv. Miklavža. V vasi so namreč že v 17. stoletju kopali baker. Z nekdanjo cerkvijo in rudarjenjem je povezanih kar nekaj pripovedk in legend. Eno izmed teh je pred skoraj sto leti v nemškem časopisu zapisal raziskovalec Anton de Mailly. Po legendi naj bi v cerkvi stal zlat oltar, ki je pripadal neki verski skupini, ki je živela blizu Labinj, vendar ne v sami vasi. Nekaj časa so v bližini Labinj srebro kopali Benečani, vendar so to opustili.

Čez čas so se v vasi pojavili trije tuji jezdeci in spraševali ljudi, kje se je nekdaj kopalo. Jezdeci so se nato podali v ta opuščen rudnik in se čez čas vrnili, močno obloženi, ne samo s srebrom, temveč tudi z zlatom. Nato so izginili. Kdo ve, mogoče pa kaj labinjskega zlata še vedno čaka, da ga kdo odkoplje!

Kakorkoli, ta pripovedka ima mistični izvor in je prav gotovo povezana z nekdanjimi, že pozabljenimi časi. Polno zanimivih zgodb in legend najdemo tudi v ostalih naseljih krajevne skupnosti.

Med pomembna obeležja spada tudi spomenik na Brcih nad Cerknim, ki skupaj z obeležjem na Lajšah predstavlja tragično poglavje naše preteklosti iz časa druge svetovne vojne. Na isto obdobje se nanaša tudi grobnica s spomenikom na pokopališču, v kateri leži več kot 900 borcev, ki so kot partizani padli na Cerkljanskem, ter spomenik partizanske matere pred knjižnico.

Zanimiv del naše dediščine predstavlja kmečka arhitektura: kmečke hiše, kozolci, sušilnice za sadje-pajštve, seniki… Na te stavbe lahko naletimo v vseh naseljih krajevne skupnosti. Mnogi izmed teh tradicionalnih objektov so popolnoma spremenili svojo namembnost. Mnogi tudi propadajo, zato bi bilo potrebno zanje poskrbeti v bližnji prihodnosti.

Če omenjamo različne znamenitosti, seveda ne moremo mimo naše premične kulturne dediščine. Tu velja izpostaviti našo ljubo Cerkljansko laufarijo, ki ima sicer sedež v Cerknem, vendar njen pomen sega krepko preko meja naše krajevne skupnosti, saj se z njo istovetijo vsi Cerkljani.

Življenje in delo KS dandanes

V začetku petdesetih let smo Cerkljani še imeli lastno občino, leta 1958 pa smo po upravnih spremembah postali del občine Idrija. Krajevna skupnost Cerkno je bila ustanovljena leta 1965 in je takrat zajemala ista naselja kot danes. Vedno se je nahajala v centru občine, kjer je tudi sotočje Cerknice in Zapoške.

KS Cerkno nima sredstev za večje naložbe, zato pri vsakem večjem projektu sodeluje z Občino Cerkno. V preteklosti so bili to projekti, povezani z Osnovno šolo Cerkno, Vrtcem Cerkno, Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, Večnamenskim centrom Cerkno in Hotelom Cerkno. Precej finančnih sredstev gre za obnovo kanalizacije. Kanalizacijsko omrežje na področju KS Cerkno je že precej staro in dotrajano, zato je potrebno neprestano vzdrževanje. Veliko investiranja je potrebnega tudi za vzdrževanje vodovodnega omrežja (sanacije in dodatne ureditve) ter asfaltiranje cest in dostopnih poti.

Naštejmo projekte in dela, ki jih je v zadnjem obdobju izvajala KS Cerkno: Posebej velja omeniti obnovo kanalizacije ter vodovoda v Mostaniji ter polaganje asfaltne prevleke od tovarne ETA do Mostanije. Skupaj z Občino Cerkno, s katero KS Cerkno lepo in zgledno sodeluje, je financirala tudi vodovod v Malnu v Cerknem. Poleg tega je priskočila na pomoč pri asfaltiranju ceste v Labinjah. Ravno tako je sofinancirala vodovod v Čeplezu. Poleg skrbi za infrastrukturo KS Cerkno soorganizira prireditve, npr. vsakoletni obisk Dedka Mraza ter obdarovanje otrok v veselem decembru.

Tudi načrtov je v KS Cerkno veliko. Želja je seveda dosti več, kakor je na voljo finančnih sredstev. Med največje projekte spada izgradnja pločnika od »stare« Ete do Mostanije. Ker je to za pešce precej nevaren odsek, bo pločnik na tem mestu še kako dobrodošel. Gre torej za dolgo načrtovano investicijo v korist pešcev.

V načrtu je ureditev ekoloških otokov pri stanovanjskih blokih na Cesti OF ter v Strani. Ker gasilci zaradi velikosti novega vozila potrebujejo celotno parkirišče, je predvidena selitev ekološkega otoka izpred gasilskega doma na parkirišče za avtobuse. Postavitev še enega ekološkega otoka je načrtovana v Poljanah, ob cesti Cerkno – Novaki.

V okviru finančnih zmožnosti bo krajevna skupnost priskočila na pomoč tudi gasilcem v Planini. Predvidena je menjava strehe večnamenskega doma v Poljanah, pri čemer naj bi krajevna skupnost pomagala z nabavo materiala. KS Cerkno pomaga tudi pri pripravi projekta za tlakovani plato pred cerkvijo sv. Ane, ki naj bi bil del širše urbanistične zasnove naselja. Seveda je tudi upravljavec pokopališča ob cerkvi sv. Jerneja, kar pomeni, da skrbi za vzdrževanje pokopališča in poslovilne vežice. Planirana so sredstva oz. pridobivajo se idejni projekti za pokritje prostora pred vežico ter popravilo zidu ob pokopališču.

Ena izmed nalog krajevne skupnosti je tudi finančna pomoč društvom, ki je seveda odvisna od stanja proračuna. Vsekakor skuša KS Cerkno pomagati pri stroških, povezanih z delovanjem društev, društvenimi prireditvami, itd. Ob tem lahko povemo, da ima v KS Cerkno svoje sedeže pestra bera društev, od dobrodelnih, športnih do kulturnih. Na njihove dosežke smo lahko upravičeno ponosni.