Arheološki park Divje babe, ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama, v kateri so bile najdene kosti več kot 60-ih različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka.

Obiščite zibelko glasbe in spoznajte prvo glasbilo na svetu

Divje babe I so jamsko najdišče iz obdobja srednjega (moustérien) in začetka mlajšega paleolitika (aurignacien). Mnogoplastno najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radiometričnimi metodami datiranja. Raziskane plasti v najdišču so stare med 35.000 in 116.000 leti. Najmlajše doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih anatomsko modernih ljudi.

Najznamenitejša najdba arheoloških izkopavanj v Divjih babah I je iz leta 1995, ko je bilo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v moustérienski plasti odkrito najstarejše glasbilo na svetu, ki ga je, izhajajoč iz konteksta najdbe, stratigrafske lege in časovnega okvirja, lahko izdelal le neandertalec.

Neobičajno glasbilo, ki ni niti piščal niti flavta, je bilo zacementirano v bližini ostankov 50 do 60 tisoč let starega ognjišča. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec s kamenim in koščenim orodjem naredil štiri luknjice in rezilni rob na ustniku, kar skupaj s posebno tehniko igranja omogoča izvajanje še tako zapletene glasbe. Naravna oblikovanost izbrane leve stegnenice, njena velikost in umetna preoblikovanost je ergonomsko dovršena in prilagojena glasbeniku desničarju. Zato ne more biti naključna.

Izjemna najdba iz Divjih bab I je vsaj 10.000 let starejša in bistveno zmoglivejša od vseh doslej znanih najstarejših paleolitskih piščali, ki so jih je iz ptičjih kosti v Evropi izdelali prvi anatomsko moderni prišleki. Zato ne moremo več govoriti o piščali, temveč o glasbilu posebnega tipa, ki je temeljito spremenilo poglede na neandertalca, izumrlega pred okoli 30.000 leti. Predstavlja temeljni dokaz, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno tako prefinjenega umetniškega ustvarjanja kot je glasba.

Koščena piščal je najstarejše najdeno glasbilo na svetu, zato Šebrelje oziroma Cerkljansko imenujemo tudi »zibelka svetovne glasbe«.

Več informacij na: www.divje-babe.si

Prisluhnite kako zvenijo svetovno znane skladbe, zaigrane na repliko neandertalčeve piščali.

Najstarejše glasbilo na svetu hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Več informacij na: www.nms.si.